Najina zgodba
OJ Bron sva Tina in Tomaž Kvasnik s sodelavci, ki jim rečeva tudi
prijatelji. Ter večkrat učitelji.
Pot do orodja iz bakrene zlitine naju je vodila po
zavitih poteh. Tako nekako kot življenje. Sodelovala sva
pri različnih uspešnih, pa tudi pri neuspešnih projektih. Na tej poti
sva se veliko naučila. Odkrivala sva skrivnosti
iz védenj zeliščarstva, ekološkega in biodinamičnega kmetovanja,
umetnosti oblikovanja ter se učila starih modrosti in veščin.
Ideja o slovenski znamki vrtnega orodja iz bakrene zlitine je zorela dlje časa. Z njo sva se srečevala kar naprej; tako preko pogovorov s starejšimi, ki so pri nas v Baški grapi takšno orodje uporabljali še v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, kot po srečanju z mojstri biodinamike v Sloveniji. Živiva v Radovljici in tu je kovač izdeloval bronaste motike še pred prvo vojno. Za najino idejo je bilo pomembno in prelomno tudi delo Avstrijca Viktorja Schaubergerja, ki je zavest o uporabi bakrenega vrtnega orodja prenesel v 21. stoletje.
Tako sva se le lotila izdelave prvega modela motike Vesna. Za naju je bila slednja prava znanilka pomladi. Kmalu ji je sledila še kopulja Vida. A je razvoj pozabljene tehnologije vseeno trajal še nadaljnji dve leti. Šele potem sta obe orodji postali dovolj stabilni in močni za delo na vrtu. Družinica orodji se je posledično do danes povečala na 18 modelov. Pa še nekaj jih je, ki čakajo na razvoj ali testiranje.
Ročaji so narejeni na tradicionalni način iz lesa slovenskih gozdov. Že od začetka sodelujeva z mojstrom Krekom iz Poljanske doline pri Škofji Loki in g. Krek obvlada trajnostni način sečnje in obdelave lesa.
Združujeva torej znanja iz kmetijstva, tesarstva, orodjarstva, ekologije, biodinamike, geometrije in akustike ter tako ustvarjava orodja. Orodja, ki z leti postanejo del tebe.
Pogosto naju lahko srečaš tudi na različnih dogodkih. Na predavanjih in sejmih, pri nas ter v tujini. Rada predajava védenje, ki se z uporabo bronastega orodja vrača na našo zemljo. Še rajši pa prisluhneva tvojim predlogom in izkušnjam, saj sva spoznala, da bila brez tebe, in naše čudovite domovine, skupna pot pretežka.
Iz srca hvala in vso srečo!
